Projekt Izgubljene kočevarske vasi

Izberi jezik

  • O projektu Izgubljene kočevarske vasi

    Od srede 14. stoletja do leta 1942 je bilo na Kočevskem okrog 800 kvadratnih kilometrov veliko nemško jezikovno območje. Nacistična okupacijska oblast, ki je iz večih dežel v Evropi množično preseljevala svoje rojake v rajh, je po italijanski zasedbi Kočevske leta 1941 preselila tudi majhno (okoli 12.000 oseb) nemško narodnostno skupino na Kočevskem. Določili so ji območje ob Savi in Sotli na Spodnjem Štajerskem, s katerega so pred tem izgnali večino Slovencev.Po drugi svetovni vojni je bila usoda kočevskih Nemcev takšna kot usoda drugih Nemcev na Slovenskem. Tiste, ki se ob koncu vojne niso umaknili z nemško vojsko, in tudi nekaj tistih, ki so ostali na Kočevskem, so nove jugoslovanske oblastiizgnale v Avstrijo. Kasneje so se razkropili in naselili po avstrijskih in nemških pokrajinah, precej pa jih je odšlo v ZDA. Izselitev kočevskih Nemcev, vojno opustošenje, povojno propadanje ter načrtno rušenje predvsem sakralnih objektov sredi 50. let prejšnjega stoletja, so imeli za to območje daljnosežne in usodne posledice. Več kot polovica od 176 vasi na Kočevskem je bilo porušenih in jo danes prerašča gozd, od 123 cerkva se jih je ohranilo le 28, od okoli 400 kapelic in znamenj jih najdemo le še desetino. Številna pokopališča so zravnana ali pa so bili nemški nagrobniki na njih odstranjeni. Poleg spremenjene narodnostne podobe so se korenito spremenile tudi gospodarske in lastninske razmere in zemljiška sestava območja.Kraški in gozdni teren Kočevskega Roga je s svojimi globokimi brezni po vojni služil tudi za množične poboje nekaj tisoč vrnjenih domobrancev in drugih nasprotnikov partizanskega gibanja. Kmalu so na tem območju nastala kazenska in delovna taborišča in obsežno zaprto območje s posebnim režimom. Danes le še redki materialni ostanki spominjajo na 600 letno navzočnost nemške narodne skupine sredi slovenskega ozemlja. Na predstavitvenih tablah zato s sliko in besedo odkrivamo podobe nekdanjih vasi, krajine in prebivalcev, ki so stoletja sooblikovali Kočevsko. Avtor teksta: dr. Mitja Ferenc

  • O projektu "Izgubljene kočevarske vasi"

  • 1
  • 2


V kočevskem urbarju iz leta 1574 se je vas imenovala Puchl in je štela 6 posesti (hub), razdeljenih na polovice, s 24 posestniki. Število oseb je v kraju naraščalo do leta 1880, ko je v 43 hišah prebivalo 227 oseb. Selitve so zatem povzročile stalen upad. Do leta 1910 se je število zmanjšalo za več kot četrtino (167 ljudi). Podoben trend se je nadaljeval med obema vojnama. Leta 1931 je v 40 hišah živelo 153 oseb. Ob avstrijskih štetjih Slovencev ni bilo. Med obema vojnama, ko so spraševali po mater'nem jeziku, pa so leta 1921 in 1931 našteli 14 oziroma 19 Slovencev.

V jedru naselja, ki sta ga okvirjali glavna in stranska cesta, so bili travniki in sadovnjaki. Sredi območja sta stala cerkev in prostor, imenovan Untərshassi, kjer sta bili kar dve vaški mlaki, imenovani dai Grose Lokkha in dai Bintischiga Lokkha. Vas so imenovali tudi Dorf der Meditz, saj je kar 15 hišnih posestnikov imelo priimek Meditz. V naselju sta bili dve gostilni, ljudje pa so se preživljali s kmetovanjem in gozdarjenjem. Pripravljali so drva, žgali oglje, izdelovali železniške pragove in jih prevažali na postajo v Črnomelj. Pomagali so si še
s sadjarstvom in čebelarjenjem.

Občina, župnija in šola so bili v bližnjem Koprivniku, poldrugi kilometer vstran. Pred drugo svetovno vojno so v vasi popisali več znamenj. Kapelica je stala na južnem robu vasi, ob cesti proti Nemški Loki. Dve znamenji sta stali severno od vasi, ob poti za Koprivnik, in eno na severnem robu vasi.

Nemški prebivalci - 140 oseb iz 34 hiš - so vas zapustili v okviru šturma Koprivnik med 3. in 17. decembrom 1941. Izselile so se družine: Josef Rom, 6 oseb, št. 1; Rudolf Stalzer, 3 osebe, št. 3; Johann Rabuse, 7 oseb, št. 4; Johann Rom, 8 oseb, št. 5; Maria Meditz, 3 osebe, št. 6; Josef Rossi, 5 oseb, št. 9; Johann Meditz, 6 oseb, št. 10; Johann Mille, 6 oseb, št. 11; Josef Rom, 2 osebi, št. 13; Rosalia Meditz, 1 oseba, št. 15; Rudolf Stalzer, 3 osebe, št. 16; Josefa Sterbenz, 2 osebi, št. 17; Josefa Meditz, 1 oseba, št. 19; Eduard Meditz, 6 oseb, št. 22; Alois Stalzer, 7 oseb, št. 23; Josefa Matzelle, 3 osebe, št. 24; Mathias Erker, 4 osebe, št. 25; Franz Meditz, 5 oseb, št. 27; Anton Rossi, 4 osebe, št. 28; Johann Michitsch, 2 osebi, št. 29; Josef Vertatschitsch, 9 oseb, št. 30; Johann Meditz, 2 osebi, št. 35; Florian Stalzer, 4 osebe, št. 36; Johann Rabuse, 4 osebe, št. 37; Mathias Michitsch, 5 oseb, št. 40; Magdalena Meditz, 1 oseba, št. 41; Ursula Stiene, 7 oseb, št. 44; Josef Kump, 3 osebe, št. 47; Maria Kostner, 1 oseba, št. 48; Ferdinand Rabuse, 5 oseb, št. 49; Mathias Oswald, 10 oseb, št. 50; Wilhelm Nick, 5 oseb, št. 51; Maria Kump, 1 oseba, št. 52; Elisabeth Rus, 1 oseba, št. 92 in 4 osebe brez navedbe hišne številke (Anna Kump, Adolf Rus, Sophie Rus, Alois Kobetitsch ).

Poleti 1942 je opuščeno vas s 43 hišami požgala italijanska vojska, po vojni pa vas ni bila več obnovljena in naseljena. Na križišču poti Koprivnik-Hrib-Črnomelj je nagrobnik - spomenik sedmim padlim partizanom; na robu vasi, pod lipo ob cesti Koprivnik-Črnomelj pa stoji spomenik, posvečen spopadu julija 1944 med partizanskimi in nemško-domobranskimi enotami, ki so imele 52 mrtvih in 44 ranjenih.

Vas se je od januarja 1953, ko so t.i. naseljem morali dati pristavke, imenovala Hrib pri Koprivniku.


Ruševine cerkve sv. Martina

Romarska cerkev je bila postavljena leta 1856 na mestu starejše in manjše, ki jo omenja že Valvasor. Stala je na poudarjenem mestu sredi vasi. Imela je zvonik nad vhodom (zidan leta 1878), podolgovato ladjo in ožji, tristrano zaključen prezbiterij. Ob predelavi so zamenjali okna. Verjetno je bil v notranjost strop raven, prezbiterij pa obokan. V zvoniku s korenasto konico so viseli trije zvonovi, ki so jih odpeljali proč med I. svetovno vojno. Ura na zvoniku je bila darilo Johanna Loschteja iz Linza. Del kiparske, rezbarjene opreme je v oskrbi župnije v Dragatušu.

Predstavitev vasi v besedi in sliki

  • All
  • Borovec Pri Kočevki Reki
  • Czmk
  • GLAŽUTA, Karlshütten, Gloschhittn
  • INLAUF, Inlauf, Inlaf
  • Izgubljene Kočevarske Vasi
  • JELENDOL, Hirisgruben
  • KUKOVO, Rapljevo, Kukundorf, Kukndoarf
  • Mitja Ferenc
  • Morobitz
  • Mröbitz
  • Nemška Loka, Unterdeutschau, Agə
  • ONEK, Honegg, Wrneggə
  • RAJHENAV, Reichenau, Reichenagə
  • Rajndol, Reintal, Reintol
  • Tvkocevje
  • VERDRENG Podlesje, Verdreng, Vərdreng