Opuščena kočevarska vas leži na razglednem, zaobljenem hribu. Kraj je bil naseljen zelo zgodaj. Na kopastem griču nad nekdanjim zaselkom so arheologi odkrili prazgodovinsko gradišče. Kraj je bil kasneje dolgo neposeljen.
Nekdanja kočevarska vas leži sredi roških gozdov, v zakraseli kotanji, obrobljeni z griči, ki segajo od 662 do 685 m visoko. Na severovzhodu obroblja ravnico Bezgova gorica (1009 m), na severu Kamena gorica (830 m), za njo je Rajhenavski gozd (965 m), na jugovzhodu Rovtarska gorica (848 m), na jugu Križna gorica (769 m).
Nekdanje delavsko naselje leži na valovitem, gozdnatem svetu, ob cesti Dolenja vas-Grčarice. Severno od njega je hrib Strmec (656 m). Kraj sodi v skupino kočevskih naselij, imenovanih po živalih. Gre za značilno industrijsko naselbino pri parni žagi kneza Karla Auersperga. Njeni začetki segajo v leto 1894, ko so strojno opremo iz žage v Mokrem Potoku pri Gotenici prenesli na prostor ob okrajni cesti med Grčaricami in Rakitnico, imenovan Jelendol.
Nekdanje kočevarsko naselje leži na hribovitem terenu ob cesti Struge-Kočevje. Nemška beseda Tiefenthal pomeni »v globoki dolini«. Naselje je nastalo po letu 1558, ko je zakupnik kočevskega gospostva grof Franc Blagay dovolil podložnikom, da krčijo gozd in pripravljajo prostor za naselitev. Ob nastanku je Tieffenthal štel tri cela zemljišča, ki so bila v kočevskem urbarju razdeljena na šest polovic z devetimi posestniki. To je pomenilo, da je vas takrat štela od 35 do 40 prebivalcev.
Obcestna vas s skoraj vzorčnim tlorisom je bila poimenovana verjetno po tem, da leži na vogalu visoko nad dolino. Prvi naseljenci so bili v teh krajih gotovo že v drugi polovici 15. stoletja, kar potrjuje starost posameznih cerkva na tem območju.
Nekdanja kočevarska vas leži 500 m južno od naselja Borovec pri Kočevski Reki, na vzhodnem, položnejšem pobočju vrha Krokar (1119 m), s katerega se vidijo dolina Kolpe, Snežnik in velik del Gorskega Kotarja. Južno nad nekdanjim naseljem je razgledni vrh Krempa (942 m).
Opuščena kočevarska vas leži v vrtačasti Verderbško - Verdrenški ali Podleški dolini, na višini 528 m. Na severozahodu je Pevska gorica, na severovzhodu pa Šibje in dolg greben Verdrenške gore. Na slednji je pretvornik televizijskega signala.
Nekdanja kočevarska vas leži v kraški kotanji med Kočevskim Rogom na severu in Poljansko dolino na jugu, nad reko Kolpo. Na vzhodu je 680 m visoki Vršič, na zahodu pa 527 m visoka Straža (Špaga). Kraj leži na nadmorski višini 475 m.
Opuščeni zaselek leži v Glažutarskem podolju, med Veliko goro (Turn, 1254 m in Črni vrh, 1172 m) na vzhodu, Goteniško goro (Sušni vrh, 1231 m) na zahodu in pod Lepo gorico (883 m) na severu. Nadmorska višina kraja je 775 m. Sodi v občino Loški Potok ter v krajevno skupnost in katastrsko občino Draga.
Nekdanja kočevarska vas leži v skrajnem jugovzhodnem predelu Kočevskega podolja, na višini 510 m. Okoliški svet obrobljata hrib Šibje na severovzhodu in na jugozahodu Pevska gorica. Ime Rajndol naj bi Slovenci poenostavili iz nem. »Tal am Rein«, torej čista, izčiščena dolina. Razlaga ustreza temu, kakšna je prostorska lega Rajndola. Prostor je bil poseljen že pred prihodom nemških prebivalcev. Arheologi so pri vasi odkrili gomilno grobišče.
Nekdanja kočevarska vas leži zahodno od Poloma, v hribovitem in gozdnatem svetu, blizu ceste Struge - Kočevje. Nadmorska višina kraja je 481 m. Občina območja je Kočevje, krajevna skupnost Struge, katastrska občina Polom.
Vas leži v severnem predelu Borovške doline. Zahodno in jugozahodno nad naseljem sta Borovška gora z vrhovi Cerk (1192 m), Krokar (1122 m) in Krempa ( 942 m), severno je grič Ravne (845 m).
Center za mladinsko kulturo Kočevje
TV Kočevje.si
TZO 62
1330 Kočevje
e: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
Video razglednice; Produkcija Center za mladinsko kulturo, producent Igor Rančigaj, scenarij in režija Jure Bradeško, avtor besedila: dr. Mitja Ferenc; snemalec Igor Rančigaj, Jure Bradeško, montaža Urban Bradeško, Andrej Mladenovič, Jure Bradeško, oblikovanje: Urban Bradeško; animacije Urban Bradeško, bral je Matjaž Merljak, snemanje zvoka Igor Rančigaj, Jure Bradeško, mešanje zvoka Jure Bradeško, lektura: Lela B. Njatin; prevod v angleški jezik Lela B. Njatin , prevod v nemški jezik Mihael Petrovič ml., Sodelavci pri projektu: Miha Janež, Urban Bradeško, Andrej Mladenovič, Uroš Obranovič, Žarko Nanjara. Koprodukcija OK Založba in MMC Bela Krajina. Uporabljeno je arhivsko gradivo spletne televizije Tv Kočevje.si, odlomki iz filma Josepha Trappa "Eine Reise durch Gottschee" iz leta 1936, vir You Tube; uporabljene fotografije so v lasti Pokrajinskega muzeja Kočevje. Uporabljena glasba Gottscheer Volkslieder 1954-1966, vir: www.gottschee.net; freemusicarchive.org, freeplaymusic.org. Grafično oblikovanje tiskovin in informacijskih tabel Manca Artač, izdelava spletne strani Marko Stjepić.
Zahvaljujemo se dr. Rosviti Pesek, dr. Mitji Ferencu, Maridi Tscherne, Mateji Dekleva, Antonu Prelesniku, Pokrajinskemu muzeju Kočevje in Letalskemu klubu Kočevje.
Izgubljene kočevarske vasi; izdal: Center za mladinsko kulturo Kočevje, Trg Zbora odposlancev 62, 1330 Kočevje, e-pošta: czmk.kocevje@ gmail.com. V Kočevju decembra 2013.
Ta publikacija je nastala v okviru projekta »Izgubljene kočevarske vasi - Interaktivni multimedijski projekt« ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za vsebino dokumenta odgovarja CZMK Kočevje.