Projekt Izgubljene kočevarske vasi

Izberi jezik

  • Project: The Lost Villages of the Gotschee Germans

    The Lost villages of the Gotschee Germans is an interactive multimedia project by Center for mladinsko kulturo Kočevje (Centre for The Culture of Youth in Kočevje). Answerable for a cultural heritage we researched, responsible for a local history we documented what otherwise would be probably gone with the wind. You are looking at the part of project, which handles 12 villages of the Gotschee Germans. It marks them with signs and puts them on a map. The villages are furthermore presented by movies at www.KocevarskeVasi.si.From the middle of the 14th century until 1942, a German- speaking area of approximately 800 sq km in size was part of the Kočevsko region. During the Nazi occupation, Germans living in various European countries were massively migrated back to the German Reich by the Nazi government. After the Italians had occupied the Kočevsko region in 1941, a small German-speaking community of about 12,000 people had to migrate as well. The Gottscheer Germans were appointed the area along the Sava and the Sotla rivers in the Lower Štajersko region, from which the most Slovenians had been exiled. After WW2, the destiny of the Gottscheer Germans was similar to that of  other German-speaking communities in Slovenia. Those who did not leave with the German army at the end of the war and those few who remained in the Kočevsko region were exiled to Austria by the new Yugoslav government. Later, they dispersed and settled in various parts of Austria and Germany; many moved to the Unites States of America. 

    The exile of the Gottscheer Germans, post-war devastation and decay, and well-planned destruction of mostly sacral buildings in the 1950s had a fatal long-term effect on the area. More than one half of 176 villages in the Kočevsko region were destroyed: the area is now covered with woods. Only 28 out of 123 churches have been preserved, and out of approximately 400 chapels and religious signs about 40 can still be found. Many cemeteries were either levelled with the ground or the German tombstones were removed. Apart from the changes in the national structure, the economic and proprietorial situation of the area was profoundly changed. The Karstic soil and the densely wooded area of the Kočevski Rog with its deep abysses witnessed mass killings of several thousands of Slovenian soldiers opposing the National Front, who were returned to Slovenia after they had tried to emigrate. The extensive region was later closed to the public and a number of penal and work camps were set up. Very few remnants are left to this day to witness the 600-year- long presence of the German national community amidst the Slovenian territory. The plaques present the images of the once vibrant villages, countryside and its people, who shaped the Kočevsko region over the centuries. Author: dr. Mitja Ferenc

     

  • O projektu "Izgubljene kočevarske vasi"

  • 1
  • 2

 

Krokar je znan pod imenom Ravenski pragozd ali Borovška gora. To je v Sloveniji največji pragozdni gozdni kompleks, kjer so z gospodarskim izkoriščanjem prenehali leta 1885. Pozneje je bilo samo nekaj manjših posegov v gozd - zadnji pred petdesetimi leti. Rezervat ima 76,96 ha površin. Krempa je gozdni rezervat, rastišče narcis (Narcisus poeticus) in razgledišče. Obsega 4,6 ha.

Ime naselja verjetno izhaja iz besede Einlauf, kar pomeni zatrep doline, ukanc, zatok. Naselje je bilo v znanih zgodovinskih virih prvič omenjeno kot Hinlaff v urbarju urada Kočevska Reka leta 1498. Takrat je obsegalo štiri cela zemljišča. Leta 1574 je imel Innlauf le dve celi in štiri polovična zemljišča s sedmimi posestniki ali desetimi domačijami, na katerih je živelo 35–40 oseb. Inlauf je v srednjem veku imel celo župana. Župani so skrbeli za pravočasne in redne dajatve posestnikov svojega območja. Kmetje iz Inlaufa in naselij, ki so sodila v urad Kočevska Reka, so morali denarne dajatve plačati nekaj dni po sv. Martinu, sredi novembra.

Inlauf je bil tip kolonizacijske obcestne vasi. Večina hiš je bila obrnjena k cesti z vzdolžno stranjo, kar je na Kočevskem redka oblika. V prvi polovici 19. stoletja je naselje imelo 13 hišnih številk. Med leti 1880 in 1921 je bilo število prebivalcev v vasi približno enako: od 68 do 80 ljudi. Po letu 1880 se je število Slovencev v vasi gibalo od 10 do 22. Prebivalci so se preživljali s kmetijstvom, večinoma pa z delom v gozdu. Večji upad prebivalstva so zabeležili leta 1931, med zadnjim uradnim popisom prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji. V 13 hišah je živelo 63 prebivalcev, kar je petina manj kot deset let prej.

Kraj je bil od srede 19. stoletja del občine Borovec, od leta 1933 pa občine Kočevska Reka, oddaljene 8 km. Župnija in šola sta bili v Borovcu, oddaljenem slab kilometer.

Pred II. svetovno vojno so bile že porušene štiri od 18 oštevilčenih hiš. V kraju je med zadnjim popisom pred selitvijo Kočevarjev, 31. julija 1941, v petih hišah živelo 17 Slovencev. V okviru šturma Borovec je 25. in 26. novembra 1941 vas zapustilo 49 Nemcev iz devetih hiš. Skica vasi, ki jo je naredila italijanska vojska spomladi leta 1943, kaže naselje kot uničeno. Naseljena naj bi bila le ena hiša. Ob koncu vojne so v vasi našteli 27 oseb. V začetku 50-ih let prejšnjega stoletja je naselje postalo del zaprtega območja Kočevska Reka. Stalnih prebivalcev pa ni imelo več. Inlauf je bil leta 1953 priključen Borovcu. Preostale zidove opuščenih kamnitih hiš so uporabili za gradbeni material.

V začetku leta 1952 je bilo na travniku na južnem robu naselja urejeno moško kazensko taborišče. Postavili so dve večji leseni baraki za kaznjence, barako za paznike in kuhinjo. Taborišče so ogradili z bodečo žico, ograjo in stražnimi stolpi. Za en stražni stolp so uporabili steno zvončnice kapele. Leta 1955 so taborišče ukinili in odstranili vse objekte. Inlauf je ostal del zaprtega območja Kočevska Reka vse do demokratičnih sprememb leta 1990. Leta 2013 so naseljene in skrbno vzdrževane tri hiše. Ob njih so hlevi in pašniki za govedo. Urejena je pešpot na Krempo in več informacijskih tabel.

V vasi je bil ob koncu 19. stoletja rojen veterinar dr. Hans Ganslmayer, profesor za bakteriologijo in serumsko terapijo. Njegove metode zdravljenja živine so kasneje prilagodili tudi za zdravljenje ljudi.

Seznam posestnikov pred preselitvijo kočevskih Nemcev: št. 1 Michitsch (Micholaisch), št. 2 Schager (Jurən), št. 3 Stampfel (Jaklsch), št. 4 Rothel (Miklsch), št. 5 Osterman (Mertsch), št. 7 Poje (Khinigisch), št. 8 Schager (Partaisch), št. 9 Loser (Mattlsch), št. 10 Poje (Lukkisch), št. 11 Stampfel - Ganslmayer (Gruscharsch), št. 12 Trocher (Peatrsch oz. Katn), št. 13 Michitsch (Peatrsch), št. 15 Michitsch (Hatar - Jure). V pripadajočem zaselku Ajbig so bili: št. 14 Stimetz (Prunnsch), št. 16 Skanderlitsch (Stanko), št. 17 Skanderlitsch (Eibiger).


Kapela sv. Kozme in Damijana

Ta zgradba je stala ob kolovozu proti Gornji Brigi, okoli 120 m jugovzhodno od vasi. Podobna je bila večini starejših podružničnih cerkva. Spadala je v župnijo Borovec. Zvončnica je bila na zahodni strani, nad vhodom. Pravokoten tloris ladje je prehajal v peterostrani prezbiterij. Streha je bila prekrita s skodlami. Cerkvica je bila zgrajena najkasneje sredi 18. stoletja. Gotovo ni bila prva kapela v vasi, saj naselje ni moglo živeti brez sakralnega objekta kar dve stoletji. Na zunanjščini je bila letnica 1808, očitno datacija ene izmed prenov. Kasnejša predelava je nekoliko povečala vhod in vsaj okno na severni strani. V cerkvi je bil en sam oltar. V zvoniku sta nekdaj visela dva zvona (1799 in 1849, oba ulita v ljubljanski zvonarni Samassa). Pod odprtinama za zvonove je bila niša s kipom. Podobne niše je bilo mogoče zaslediti na več drugih zvončnicah Kočevske. Glede na ustni vir, kapela ni bila poškodovana med vojno. Podrli so jo skupaj s taboriščem leta 1955. Vidnih ostankov kapele ni več. Kam je izginila oprema, prav tako ni znano. Lipa, ki je rasla ob kapeli, pa še zeleni.

Predstavitev vasi v besedi in sliki

  • All
  • Borovec Pri Kočevki Reki
  • Czmk
  • GLAŽUTA, Karlshütten, Gloschhittn
  • INLAUF, Inlauf, Inlaf
  • Izgubljene Kočevarske Vasi
  • JELENDOL, Hirisgruben
  • KUKOVO, Rapljevo, Kukundorf, Kukndoarf
  • Mitja Ferenc
  • Morobitz
  • Mröbitz
  • Nemška Loka, Unterdeutschau, Agə
  • ONEK, Honegg, Wrneggə
  • RAJHENAV, Reichenau, Reichenagə
  • Rajndol, Reintal, Reintol
  • Tvkocevje
  • VERDRENG Podlesje, Verdreng, Vərdreng