Projekt Izgubljene kočevarske vasi

Izberi jezik

  • O projektu Izgubljene kočevarske vasi

    Od srede 14. stoletja do leta 1942 je bilo na Kočevskem okrog 800 kvadratnih kilometrov veliko nemško jezikovno območje. Nacistična okupacijska oblast, ki je iz večih dežel v Evropi množično preseljevala svoje rojake v rajh, je po italijanski zasedbi Kočevske leta 1941 preselila tudi majhno (okoli 12.000 oseb) nemško narodnostno skupino na Kočevskem. Določili so ji območje ob Savi in Sotli na Spodnjem Štajerskem, s katerega so pred tem izgnali večino Slovencev.Po drugi svetovni vojni je bila usoda kočevskih Nemcev takšna kot usoda drugih Nemcev na Slovenskem. Tiste, ki se ob koncu vojne niso umaknili z nemško vojsko, in tudi nekaj tistih, ki so ostali na Kočevskem, so nove jugoslovanske oblastiizgnale v Avstrijo. Kasneje so se razkropili in naselili po avstrijskih in nemških pokrajinah, precej pa jih je odšlo v ZDA. Izselitev kočevskih Nemcev, vojno opustošenje, povojno propadanje ter načrtno rušenje predvsem sakralnih objektov sredi 50. let prejšnjega stoletja, so imeli za to območje daljnosežne in usodne posledice. Več kot polovica od 176 vasi na Kočevskem je bilo porušenih in jo danes prerašča gozd, od 123 cerkva se jih je ohranilo le 28, od okoli 400 kapelic in znamenj jih najdemo le še desetino. Številna pokopališča so zravnana ali pa so bili nemški nagrobniki na njih odstranjeni. Poleg spremenjene narodnostne podobe so se korenito spremenile tudi gospodarske in lastninske razmere in zemljiška sestava območja.Kraški in gozdni teren Kočevskega Roga je s svojimi globokimi brezni po vojni služil tudi za množične poboje nekaj tisoč vrnjenih domobrancev in drugih nasprotnikov partizanskega gibanja. Kmalu so na tem območju nastala kazenska in delovna taborišča in obsežno zaprto območje s posebnim režimom. Danes le še redki materialni ostanki spominjajo na 600 letno navzočnost nemške narodne skupine sredi slovenskega ozemlja. Na predstavitvenih tablah zato s sliko in besedo odkrivamo podobe nekdanjih vasi, krajine in prebivalcev, ki so stoletja sooblikovali Kočevsko. Avtor teksta: dr. Mitja Ferenc

  • O projektu "Izgubljene kočevarske vasi"

  • 1
  • 2

Kočevski urbar je leta 1574 zabeležil 8 hub, razdeljenih na 16 polovic, z 21 posestniki. Spodnje hiše so postavili ob robu ravnine in pobočja, druge so se ob razširjenem prostoru v vasi terasasto razvrstile do cerkvice. Tlorisno gre za središčni tip naselja s kapelo, vodnjakom in večjo lužo v sredini razširjenega prostora.

V franciscejskem katastru leta 1824 je bilo popisanih 37 hiš. Največje število Rajnoldčanov so popisali leta 1869, ko je v 41 hišah prebivalo 200 oseb. V naslednjih desetletjih je število upadalo, najbolj zaradi intenzivnega izseljevanja v zadnjem desetletju 19. stoletja, ko so popisali le 141 oseb. Do leta 1921 je število znova naraslo. Rajndol je štel 175 prebivalcev, a vzpon je bil le začasen. Leta 1931 je bilo v vasi naseljenih zgolj 35 hiš s 136 osebami. Ob avstrijskih štetjih v vasi ni bilo nobene osebe s slovenskim občevalnim jezikom. V Kraljevini SHS (Jugoslaviji) so prvič popisali 36, drugič pa 17 oseb, katerih materinščina je bil slovenski jezik.

Rajndolčani so se preživljali s kmetovanjem in krošnjarjenjem, pomagali so si tudi s prevozništvom (pripreganje) in občasnim delom v gozdu. Popotniki in domačini so se ustavljali v gostilni Wolf na Rajndolu 18 ali v gostilni ter trgovini Schemitsch na Rajndolu 11. Občina, sedež župnije in šola so bili v Mozlju. Pred II. svetovno vojno je bil po lesenih ceveh s Štavdoha (Šibje) speljan vodovod do vaškega napajališča za živino. Sredi vasi je ohranjeno veliko, vzdolžno korito z letnico 1926. Voda je iz korita prosto tekla v vaški kal. Od tam so speljali cev za pretok viškov pod cesto v bližnjo vrtačo.

105 nemških prebivalcev iz 29 hiš se je jeseni 1941 preselilo na nemško okupacijsko območje v okolico Brežic, Sevnice in Krškega. V vasi so ostale le tri slovenske družine. Ob koncu II. svetovne vojne so bile vse hiše uničene, vas pa opustela. Povojna oblast je jeseni 1947 v vasi uredila oskrbništvo Državnega kmetijskega posestva Kočevje, katerega glavna naloga je bila razvoj poljedelstva, sadjarstva in čebelarstva, v prvi vrsti pa pašniška živinoreja. V vasi je bilo samo 9 prebivalcev, ki so živeli v treh hišah. Kraj je postopoma oživel zaradi gradnje velikih hlevov in spodbujanja živinoreje. Vas so ponovno kolonizirali v obdobju do leta 1953, ko je v njej živelo že 50 oseb. V naslednjih desetletjih se število prebivalcev ni bistveno spreminjalo. Živinoreja je prevladujoča dejavnost še danes; v vasi vzrejajo drobnico in govedo, posamezniki imajo tudi konje. Vzdolžni, pritlični hlevi so popolnoma spremenili urbanistično podobo vasi.

Leta 2013 v Rajndolu živi 50 prebivalcev, prijavljenih pa je šest kmečkih gospodarstev.

Sakralni objekti

Večja Kapela Angelov varuhov je bila zgrajena sredi vasi pribl. leta 1744. Stavbo so porušili v 50-ih letih 20. stoletja. Prostor kapele je le nekaj deset metrov severovzhodno od ohranjenega korita. Razpoznati je mogoče obris tlorisa.

Severozahodno od vasi, ob cesti proti Mozlju je stala podružnična Cerkev Sv. Trojice, katere gradnja je omenjena leta 1581. Nacionalizirano stavbo so še leta 1953 uporabljali kot shrambo za orodje in stroje. Kasneje, verjetno pred letom 1960, pa so jo - tako kot mnoge druge cerkve na tem območju - porušile komunistične oblasti. Na kraju, kjer je stala cerkev, je samo še kup kamenja.

Ob cerkvi so leta 1887 obzidali in uredili še lokalno pokopališče, ki pa je bilo opuščeno po odselitvi Nemcev. Odstranjenih je bila večina nagrobnikov. Danes je mogoče na tem mestu najti le še dober ducat okvirjev betonskih grobov. Nad pokopališčem je opazen betonski križ, postavljen leta 1930.

Predstavitev vasi v besedi in sliki

  • All
  • Borovec Pri Kočevki Reki
  • Czmk
  • GLAŽUTA, Karlshütten, Gloschhittn
  • INLAUF, Inlauf, Inlaf
  • Izgubljene Kočevarske Vasi
  • JELENDOL, Hirisgruben
  • KUKOVO, Rapljevo, Kukundorf, Kukndoarf
  • Mitja Ferenc
  • Morobitz
  • Mröbitz
  • Nemška Loka, Unterdeutschau, Agə
  • ONEK, Honegg, Wrneggə
  • RAJHENAV, Reichenau, Reichenagə
  • Rajndol, Reintal, Reintol
  • Tvkocevje
  • VERDRENG Podlesje, Verdreng, Vərdreng