NEMŠKA LOKA, Unterdeutschau, Agə
Nekdanja kočevarska vas leži v kraški kotanji med Kočevskim Rogom na severu in Poljansko dolino na jugu, nad reko Kolpo. Na vzhodu je 680 m visoki Vršič, na zahodu pa 527 m visoka Straža (Špaga). Kraj leži na nadmorski višini 475 m.
Nemška Loka in sosednja Gornja (Nemška) Loka sta kraja, ki sta imeni dobila po narodnosti ljudi, ki so živeli v njih. Leta 1574 je naselje, imenovano Teutschau, obsegalo šest hub, ki so bile razdeljene na 12 polovic, s 14 posestniki.
V obdobju turških vpadov so vaščani prenašali sporočila v Kočevje in Poljanski grad. Na nevarnost so opozarjali s signalnim ognjem z manjše grmade na Straži in s streljanjem iz manjšega topa. Vas je imela obliko strnjenega obcestnega naselja. Dolina je bila travnata; v njej je nekaj sadnega drevja, robovi pa so porasli pretežno z bukovim gozdom.
Naraščanje števila prebivalstva zaznamo zlasti ob popisu leta 1869, ko je bilo v Nemški Loki 122 oseb, in leta 1880, ko je štela kar 217 prebivalcev. To je bilo največ v vsej njeni zgodovini. Velika razlika med štetjema nakazuje, da so številni možje verjetno krošnjarili prav v času, ko so jih prišli popisat. Kakor tudi drugod na Kočevskem, so se pred koncem stoletja in do I. svetovne vojne mladi ljudje izseljevali. Prebivalcev je bilo kar za četrtino manj. Upadanje števila prebivalcev se je nadaljevalo med obema svetovnima vojnama, tako da so leta 1931 v 29 hišah zabeležili le še 103 osebe. Ob avstrijskih štetjih je bilo slovensko govorečih ljudi v vasi le za vzorec.
Nemškoločani so se preživljali pretežno s kmetovanjem, delom v gozdu in krošnjarjenjem. Občina je bila majhna, saj je poleg Nemške Loke obsegala le še vas Prerigelj. V Nemški loki so bili: sedež občine, župnija in šola pa tudi pošta in gasilsko društvo. Središče vasi označujeta vaški vodnjak in mogočni lipi. Nekoč je tam stala tudi kapelica. Šola je bila zgrajena leta 1860 neposredno pod cerkvijo. Predtem je pouk potekal v zasebnih hišah. Do leta 1919 je potekal le v nemščini, kasneje pa tudi v slovenščini. Po preureditvi občin leta 1933 so vas vključili v 5 km oddaljeno občino Koprivnik.
Ko so spomladi leta 1939 jugoslovanske oblasti ponovno dopustile ustanavljanje društva Kulturbund, so ga 30. aprila tega leta ustanovili tudi v Nemški Loki. Med 28. novembrom in 2. decembrom 1941 se je na poziv nemških oblasti iz 35 hiš izselilo 105 Nemcev. Vas je med vojno požgala italijanska vojska, tako da je bilo po koncu vojne uporabnih le še 11 hiš, v katerih je živelo 48 oseb.
Nemško Loko so poskusili oživiti, saj so v njej gradili zadružne hleve. Leta 1953 je bilo v vasi že 77 oseb, kar je bilo največje število po vojni; zatem je število prebivalcev počasi upadalo. Pribl. deset družin je imelo zelo majhne ohišnice, po ukinitvi zadruge pa so se zaposlili v Kmetijsko gozdarskem posestvu Kočevje kot gozdarji ali kmetijci. Sredi 60-ih let preteklega stoletja je bilo izmed desetih družin slovenskih pet, tri so bile bosanske, ena hrvaška in ena romska. Leta 2011 je v Nemški loki živelo 31 stalnih prebivalcev. Med njimi tudi družina Hobič, ki gospodari z obsežnimi kmetijskimi površinami.
V hiši št. 10 (Krasch) se je rodil Ernst Eppich (1920 – 2007), dolgoletni predsednik Gottscheer Relief Association iz New Yorka.
Cerkev Device Marije tolažnice
Na pobočju nad vasjo dominira razvalina mogočne Cerkve Device Marije tolažnice, ki so jo zgradili leta 1763 s pomočjo knezov Auerspergov in je bila tedaj največja cerkev na Kočevskem; primat ji je v 20. stoletju vzela kočevska župnijska cerkev. Cerkev je bila priljubljeni cilj romarske poti. Leta 1828 je postala lokalna kaplanija, leta 1854 pa sedež župnije. V njej so bili štirje oltarji, na glavnem je bila obešena podoba Matere božje. Cerkev je še delovala po koncu II. svetovne vojne. Minirali so jo leta 1951. Takoj je izginil eden od zvonikov, izgubila se je tudi njena oprema. Danes imajo v razvalinah občasno zavetje samo ovce.
