VERDRENG, Podlesje, Verdreng, Vərdreng
Opuščena kočevarska vas leži v vrtačasti Verderbško – Verdrenški ali Podleški dolini, na višini 528 m. Na severozahodu je Pevska gorica, na severovzhodu pa Šibje in dolg greben Verdrenške gore. Na slednji je pretvornik televizijskega signala.
Iz imena kraja strokovnjaki izpeljujejo slovensko ime Dranc. V nemščini besedi Gedränge, Bedrängnis, in razlaga »ist der Ort, wo der Wald verdrängt wurde,« opisujejo prostor, kjer se kultivira teren. Zgodovinar I. Simonič sodi, da gre za naselje z nemškim krajevnim imenom, ki so ga ustanovili Nemci skupaj s Slovenci.
V kočevskem urbarju iz leta 1574 se vasi Verderb in Verdreng omenjata skupaj. Hube sta imeli razdeljeni v 11 polovičnih zemljišč z 12 posestniki. Zemljišča naj bi preživljala 45 do 55 oseb. V franciscejskem katastru iz leta 1824 je imel Verdreng 16 hiš, pretežno razporejenih okrog pravokotnega razširjenega prostora blizu poti, kjer je stala Cerkev sv. Janeza Krstnika, in ob vaški mlaki. Prebivalci so bili kmetje, ki so živeli od živinoreje in krošnjarjenja. Niso bili premožni, zato so bili njihovi domovi v sorazmerno slabem stanju.
Šolo v vasi so ustanovili leta 1893, pouk pa je do leta 1919 potekal le v nemščini, kasneje tudi v slovenščini. Šolo so obiskovali otroci iz Verdrenga, Verderba, Turkove Drage in Zgornjega Pokštajna. Poleg gasilskega društva, ustanovljenega leta 1908, sta v vasi delovala podmladek Rdečega križa in podružnica Jadranske straže. Leksikon Dravske banovine opisuje naselje kot izletniško točko za kočevske Nemce. Verjetno je bila mišljena božja pot na Verderbško goro.
Vas je spadala v občino in župnijo Mozelj. Največ prebivalcev je v Verdrengu živelo leta 1910: kar 101. Med njimi je bilo 13 Slovencev. Ob zadnjem uradnem popisu prebivalcev v Kraljevini Jugoslaviji je bilo leta 1931 v vasi 91 prebivalcev v 17 hišah. Nemški prebivalci so vas zapustili 18. decembra 1941. Z železniške postaje Stara Cerkev so odpeljali 78 Nemcev iz 17 hiš. Naselje je bilo skoraj v celoti prazno. Med vojno so ga požgali italijanski vojaki, tako da so bile po koncu II. svetovne vojne za naselitev primerne le štiri hiše. V njih je živelo 21 prebivalcev.
Kmalu po vojni je bilo v osamljeni dolini urejeno kazensko taborišče za politične jetnike. Najprej so bile tukaj zapornice. Bivale so v stavbah južno in zahodno od nekdanje šole. Kasneje so jih odpeljali v Škofjo Loko in uredili večje taborišče. Po pričevanju nekdanjih zapornikov so bili v vasi le kaznjenci in pazniki. Med letoma 1949 do 1953 je bila uprava v stavbi nekdanje šole. Kazensko taborišče je bilo opuščeno pribl. leta 1953.
Vas so leta 1955 preimenovali v Podlesje in jo združili z sosednjimi opuščenimi vasmi: Lapinje, Spodnji in Zgornji Pokštajn ter Verderb. Danes je v Verdrengu nekaj manjših počitniških hiš, ohranila pa se je še stavba nekdanje šole.
Sakralni objekti
Podružnična Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila postavljena v prvi četrtini 16. stoletja. Stala je ob kolovozni poti sredi vasi. Nova stavba na istem mestu, zidana v baročnem slogu, je bila posvečena 8. septembra 1771. Bila je značilna enoladijska kamnita podružnica z manjšim prezbiterijem pod dvokapno streho. Na glavnem oltarju z letnico 1784(?5) je stala soha sv. Janeza Krstnika. Novo podobo je cerkev dobila po gradnji zvonika 1866. V njem so viseli trije zvonovi. Večja zvonova je vzela I. svetovna vojna, eden pa se je ohranil. Duhovnik iz Zdihovega ga je namreč zakopal, preden so se morali izseliti vsi prebivalci iz tega območja. Zvon so odkopali leta 1991 in ga prenesli v Faro. Cerkev je bila močno poškodovana med II. svetovno vojno. Po vojni so jo nekaj časa uporabljali kot kuhinjo za taboriščnike, kmalu zatem pa porušili in odstranili v celoti.
Pokopališče je bilo severozahodno od naselja, oddaljeno pribl. 200 m iz ožjega jedra vasi, na levi strani ceste v smeri Rajndola. Nagrobnike in zidove so odstranili po II. svetovni vojni in izravnali teren. Na travniku je med rušo mogoče opaziti temelje pokopališkega zidu.
Na vrhu Verderbške gore je nekoč stala manjša romarska Kapela Device Marije na hribu; danes bi bila v bližini antenskega pretvornika. Zgrajena je bila leta 1636. Kmalu po II. svetovni vojni je območje Verdrenga sodilo v pribl. 200 km2 veliko območje, v katerega je bil prepovedan vstop. Na tem območju so sredi 50-ih let porušili vse sakralne objekte, med njimi tudi kapelo na Verderbški gori. Od cerkve se je ohranil le zvon iz leta 1642, ki ga je skril duhovnik iz Zdihovega. Odkopali so ga leta 1991 in je del muzejske postavitve v Pokrajinskem muzeju Kočevje o usodi kulturne dediščine kočevskih Nemcev.
